Drugi dan smo zgodaj vstali in šli proti Bogatinskemu sedlu, od tam pa na Lanževico. To je 2003 m visoka gora, ki ni prav obljudena, je pa pot nanjo zelo lepa, polna rož, razgled na vrhu pa odličen. Videli smo morje in slišali svizce. Ob poti je več razvalin iz prve svetovne vojne. Nazaj grede smo srečali nekega gospoda, ki nam je namignil, da je tam na tleh veliko ostankov metkov in granat. Mladi planinci so si jih nabrali polne žepe. Kaj bodo z njimi, pa ne vem. Po kosilu smo imeli v okolici doma orientacijo, vmes nas je obiskala lisica, po večerji pa še planinski krst. Medse smo sprejeli nove planince, npr. Nagajivo medvedko, Tihega polžka in Bistrega jelena.
Eva Arh,
vodja tabora
(Skupno 136 obiskov, današnjih obiskov 1)
