Učenci od 1. do 3. razreda OŠ Šmartno v Tuhinju s podružnicami so imeli v tednu od 11. do 14. 6. 2024 tehniški dan z naslovom Dan nizkih temperatur. Učenci v prvi triadi pri predmetu spoznavanje okolja spoznavajo lastnosti snovi, opazujejo, kako se spreminjajo ob spremembi temperature, če nanje delujemo s silo, jih med seboj mešamo … Tako učitelji kot učenci imajo običajno možnost spoznati spreminjanje lastnosti snovi s segrevanjem do 100°C in ohlajanjem do – 10°C s pomočjo grelnika in zmrzovalnika. Pogosto pa nimamo izkušnje, kaj se dogaja s snovmi (še posebno z zrakom) pri zelo nizkih temperaturah. Tako je učiteljica Alenka Juhant prvi dve šolski uri učencem omogočila izkušnjo spoznavanja spreminjanja lastnosti snovi pri ohlajanju na –196°C.
Obnovili so agregatna stanja snovi: plinasto, tekoče in trdno. Ponovili so lastnosti snovi: prožnost in togost, elastičnost in plastičnost, trdota, trdnost, krhkost in žilavost. Utrdili so znanje, da se topel zrak dviga, hladen zrak pa spušča. Zaradi varnosti so sklenili dogovor, da črte na tleh ne prestopajo in da s tekočim dušikom rokuje le učiteljica Alenka, saj je za to usposobljena. Spoznali so, da je dušik plin, ki je prisoten v zraku, tekoči dušik pa brezbarvna tekočina, brez vonja, s temperaturo –196°C. Uporabljajo ga za shranjevanje krvi in tkiv s hitrim zamrzovanjem, za odstranjevanje bradavic, v gospodinjstvu za izdelavo sladoleda …
Sledilo je delo po skupinah ob delovnem listu. Učenci so preizkušali trdoto lesa z zabijanjem žebljev v leseno klado. Nato so kladivo zamenjali za banano in z banano poskusili zabiti žebelj v les. Seveda je že sama ideja sprožila smeh med učenci, a so vseeno z veseljem izvedli poskus. Nato so vzeli cvetni list in ga s pritiskom odtisnili na list papirja. Ugotovili so, da je cvet prožen in vsebuje vodo ter barvilo. Preizkusili so se v spretnosti napovedovanja izida poskusa: kaj se bo zgodilo z zrakom v plastenki (pokriti z balonom), ko bo plastenka potopljena v vročo vodo, nato v hladno vodo in nazadnje v tekoči dušik.
Sledili so poskusi s tekočim dušikom: banana v tekočem dušiku postane krhka in trdna, z njo je mogoče zabiti žebelj v klado; cvet postane krhek in ga z lahkoto stremo na drobne koščke, zrak se pri ohlajanju skrči, pri segrevanju pa se razteza. Učenci so z navdušenjem opazovali poskuse, pogosto se je slišalo glasne vdihe, smeh, občudujoče vzklike, videlo pa odprte oči in usta, začudenje …
Sledila je izdelava bananinega sladoleda, kjer so učenci priskočili na pomoč pri pripravi mešanice, učiteljice pa pri mešanju zmesi. Povedali so, da je bil slasten. Naučili so se, da tekoči dušik pomaga zmes ohladiti, sam pa zaradi prevelike temperaturne spremembe zavre in izhlapi. V sladoledu ostanejo le drobni prostori zraka, ki dajejo visoko kvaliteto sladoledu.
Po šolski malici so učenci dan nadaljevali pod vodstvom svojih razredničark. Tako so imeli možnost likovno ustvarjat, se poigrat pri športu na temo nizkih temperatur, spoznati pravljico Krompirjev sladoled in še bi lahko naštevali. Dan je vsem ostal v lepem in poučnem spominu.
Alenka Juhant,
učiteljica
