Čeprav je narava z eno nogo že v jeseni, je bil četrtek, 17. 9. 2020, še vedno poleten. V športnih oblačilih, primerni obutvi, z nahrbtniki in polni pričakovanj so se učenci PŠ Sela odpravili na pohod. Cilj pohoda jim je bil razkrit, zato je bilo pričakovanje še toliko večje – obisk doma gospe Olge, ki skrbi za prehrano in urejenost šole, ter damjakov pri Zalazniku v Srednji vasi.
Po začetnem vzponu do table Znojile smo se spustili desno po kolovozni poti v smeri jug. Občudovali smo globoko vrezano pot v pobočje in poskušali biti tiho, da bi srečali gozdne prebivalce. Navdušili so nas prodniki ter mivka na poti, ki so dokazovali, da je tu v zemeljski zgodovini tekla reka. Nekateri kamni so pristali v nahrbtnikih zaradi njihove zanimive sestave. Opazovali smo sledi polžev, ki so se svetlikale v jutranjem soncu. V blatu je pozornost pritegnil odtis neznanega gozdnega prebivalca – šapa. Le kdo bi to bil? Na razcepih smo sledili markacijam ter prispeli v Srednjo vas. Na vrtu gospe Olge smo pomalicali ter opazovali stara orodja, ki so razstavljena na gospodarskih poslopjih. Hvala za gostoljubnost! Z obnovljenimi močmi smo se povzpeli do posestva Zalaznikovih, kjer smo tiho opazovali trope damjakov. Razgledna točka pa nam je postregla z razgledom na Kostavsko planino, Sv. Mikavža, Prevalo, okoliške vasi, Veliko planino, Krvavec. Postali smo pravi mojstri v določanju smeri neba – tudi v gozdu. Preden smo se poslovili, se je ograji približal mogočen predstavnik tropa ter ponosno razkazoval svoje rogovje. Učenci so z navdušenjem opazovali vsak njegov najmanjši gib.
Pot nazaj je minila veliko hitreje, blizu Znojil pa smo si na gozdni poti nabrali polne pesti okusnih lešnikov. Mmm … Bilo je nepozabno. In bravo za športni podvig!
Alenka Juhant,
učiteljica
