Moj dnevnik, torek, 18. 3. 2025
Danes smo se z avtobusom ob 8.30 odpravili iz Šmartna. Vozili smo se približno 1 uro in 45 minut. Ko smo zavili iz Jesenic proti Javorniškem Rovtu, so bile ceste ozke, strme in polne ostrih ovinkov, kar je vožnjo naredilo nekoliko razburljivo. Med vožnjo smo opazovali slikovito pokrajino, obdano z gostimi gozdovi in zasneženimi vrhovi gora.
Ko smo prispeli na cilj, smo si najprej vzeli nekaj časa za malico. Pojedli smo sendviče in popili topel čaj, nato pa smo si ogledali sobe in razpakirali svoje stvari. Vsak izmed nas je dobil posteljo in se udobno namestil. Vzdušje je bilo prijetno, vsi smo bili polni pričakovanj za dogodivščine, ki so nas čakale.
Ob 12.00 smo imeli kosilo. Na meniju je bila okusna juha, pečeno meso z omako, mehki njoki in sladki cmoki za posladek. Poleg tega smo si lahko postregli s svežo solato. Hrana je bila izvrstna, zato smo se dobro najedli. Po kosilu smo imeli prosti čas od 13.30 do 14.30, ki smo ga izkoristili za počitek, igranje družabnih iger in klepetanje s prijatelji.
Popoldne so sledile zanimive dejavnosti. Prva dejavnost je bil pohod, ki je trajal približno eno uro, kjer smo tudi obiskali izvire potoka Javornik. Tam smo imeli priložnost piti svežo izvirsko vodo, ki je bila kristalno čista in osvežilna.
Druga dejavnost je bilo plezanje na umetni plezalni steni. Najprej smo dobili navodila in plezalno opremo, nato pa smo se preizkusili v plezanju. Nekateri so hitro osvojili vrh, drugi so se morali bolj potruditi, a vsi smo uživali in se spodbujali med seboj. Plezali smo vse do večerje, ki je bila ob 18.00. Na krožnikih so nas čakale slastne testenine s paradižnikovo omako, solata in topel čaj.
Ob 19.00 smo odšli na nočni pohod. Nebo je bilo jasno, zato smo lahko opazovali številne zvezde in ozvezdja. Sprehodili smo se do razgledne točke, od koder se je odpiral čudovit pogled na dolino, osvetljeno z lučkami oddaljenih mest. Nekateri so bili navdušeni nad pohodom, spet drugi pa malo manj, saj je bilo precej hladno. Pohod je trajal približno eno uro, nato pa smo se vrnili v dom, kjer smo se pripravili na spanje.
Ob 22.00 smo morali ugasniti luči in zaspati. Dan je bil poln doživetij in vsi smo se veselili novih dogodivščin, ki nas čakajo v naslednjih dneh.
Neža Šuštar, 7. A
