Dan poln dogodivščin
Dan se je začel zgodaj zjutraj, ko smo še napol zaspani pospravili sobe in se odpravili na zajtrk. Po obilnem zajtrku smo se pripravili na orientacijski pohod, kjer smo s pomočjo tablic in zemljevidov iskali skrite točke v naravi. Pot nas je vodila skozi gozdove in čez travnike, kjer smo morali biti pozorni na vsako podrobnost. Po uspešno zaključenem pohodu nas je čakala še ena zanimiva naloga – izdelava naravnih vodnih filtrov. Z uporabo peska, oglja in kamnov smo poskušali prečistiti vodo, kar je bilo zabavno in poučno hkrati. Sledilo je kosilo – vroča gobova juha, sočen piščanec in mehki mlinci. Po kosilu smo imeli nekaj časa za počitek, da se je hrana polegla in smo si lahko nabrali moči za popoldanske aktivnosti. Popoldne smo se zbrali pred domom in se odpravili globlje v gozd. Tam smo se razdelili v skupine in poskušali zgraditi čim boljše naravne bivake iz vej, listja in mahov. Kljub omejenemu času smo se resnično potrudili in nastali so pravi mali gozdni domovi! Ko smo končali, smo zamenjali aktivnosti – tokrat smo iz različnih gozdnih rastlin pripravili čaj. Nastala je zanimiva mešanica zelišč, ki je imela močno aromo in precej nenavaden okus.
Nepričakovan preobrat na zaključnem večeru
Ko se je začelo mračiti, smo se vrnili v dom, kjer nas je pričakala slastna večerja – pečen krompir in hrenovke. A tisto, kar smo vsi najbolj čakali, je bil zaključni večer. To je bil trenutek, ko smo se poslovili od tabora s petjem, plesom, igranjem na inštrumente in dolgimi pogovori o vsem, kar smo v teh dneh doživeli. Toda večer se ni končal brez zabavnega zapleta! Nekdo izmed nas je po sobi šprical dezodorant, ne da bi pomislil na posledice. Nenadoma se je sprožil alarm! V trenutku je bilo vse v kaosu – učitelji so hiteli preverjati situacijo, mi pa smo se spogledovali med seboj in komaj zadrževali smeh. Ko se je izkazalo, da ni nobene nevarnosti, smo vsi bruhnili v smeh in ta dogodek se bo zagotovo zapisal v našo zbirko najljubših taborniških spominov.
Slovo s kančkom nostalgije
Ko smo se kasneje odpravljali v postelje, smo vsi čutili tisto posebno toplino v srcu – občutek povezanosti, prijateljstva in nepozabnih spominov. Ta tabor ni bil le oddih v naravi, bil je čas, ko smo se še bolj povezali, premagali izzive in skupaj doživeli nepozabne trenutke. Čeprav smo vedeli, da se bomo naslednji dan vrnili domov, smo si vsi zaželeli, da bi lahko ostali še malo dlje. Ampak vemo, da bomo še dolgo pripovedovali zgodbe o tem tabornem tednu – o pustolovščinah, prijateljstvih in tistem znamenitem alarmu, ki je poskrbel za nepozaben zaključek.
Učenke 7. c
