Tudi letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk je bil eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane. Zaradi posebnih razmer pa je v petek, 20. novembra 2020, potekal malo drugače. Učenci so ga namreč pripravili kar doma.
Učitelji smo učencem pripravili nekaj zanimivega gradiva o zdravi prehrani in uživanju rednih obrokov. Od vseh je najpomembnejši prav zajtrk, saj naše telo oskrbi z energijo, ki jo potrebujemo pri pouku ali v službi.
Poseben pomen smo dali domači, lokalno pridelani hrani slovenskega porekla.
Na koncu pa so si otroci ta poseben dan v letu lahko zapolnili s predlogi zanimivih dejavnosti.
Izbrali so si peko domačih žemljic in hlebcev kruha, za katere so nekateri uporabili kar krušno peč. Gnetli in mesili so čisto sami. Nastale so celo brezglutenske žemlje. Sladke smetane niso spremenili le v navadno domače maslo, temveč tudi v maslo z zelišči. Tako si lahko pogledate masleno pikapolonico, metulja in rožico s peteršiljem in drobnjakom.
Zbirali so fotografije čebelnjakov v Tuhinjski dolini in njihove lokacije.
Babice, dedke in celo prababice so spraševali o šolski malici nekoč, o tem, če so med včasih uporabljali pri praznični peki in še o marsičem. Izvedeli so, da šolske malice včasih sploh ni bilo, za zajtrk pa so jedli le kruh in pili vodo.
Izdelali so si tudi svoje lastne pogrinjke, ki so jih okrasili s čudovitimi risbami ter pregovori ali ugankami o sestavinah današnjega zajtrka. Na koncu so pojedli kruh z maslom in medom, jabolko ter mleko.
Še nekaj pregovorov in ugank, ki so zapisani na pogrinkih:
Kruha ne naredi moka, ampak roka.
Črtasta srajčka in drobcena krila – v lonček iz voska bo med natočila.
Rdeče hlače, belo meso, črna duša, kaj je to?
Marija Pirc in Nataša Klopčič,
učiteljici
